OPREDELITEV TRGA DELA

 

TRG DELA V POMURSKI REGIJI
ZAPOSLENOST
NEZAPOSLENOST IN STRUKTURA BREZPOSELNIH
PRIMANKLJAJI NA TRGU DELA
VIŠKI NA TRGU DELA
TRENDI

 

 

TRG DELA V POMURSKI REGIJI*

Pomurje leži na severovzhodu Slovenije in meji na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko ter na vzhodu na Hrvaško. Pokriva 375 km2 površine oziroma 6,6 % površine celotne države. Na območju Pomurja živi 122.483 prebivalcev. Osrednje mesto je Murska Sobota. Med večja v regiji spadajo še Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer.

Gospodarska moč regije, merjena z BDP na prebivalca, ki je leta 2008 znašal 18.196 EUR, je bila v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami podpovprečna, 31,5% pod slovenskim povprečjem. V regiji posluje 2,8 % vseh v državi registriranih gospodarskih družb. Gospodarska dejavnost je v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami v glavnem usmerjena v dejavnosti z nižjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Za pomursko gospodarstvo je značilen velik delež intenzivnega kmetijstva, katerega razvoj omogočajo obširne ravnice. Pomurska regija se v preteklosti ni močno industrializirala, večina delavcev je zaposlenih v nekaj večjih podjetjih, ki pa večinoma sodijo v problematične dejavnosti. Močno je razvita zlasti tekstilna in živilsko predelovalna industrija. V primerjavi z ostalo državo je slabo razvit storitveni sektor. Dolga desetletja je regija ležala ob dokaj tesno zaprti meji z Madžarsko, šele politične spremembe v preteklem desetletju so spodbudile razvoj določenih dejavnosti kot sta promet in turizem.

Pomurska regija spada med najmanj razvite slovenske pokrajine, vendar ima kljub temu določene gospodarske prednosti. Neobremenjenost s staro industrijo ter ugodne naravne danosti za razvoj turizma, trgovine in prometa spadajo med poglavitne razvojne potenciale te regije.

 

ZAPOSLENOST

Med aktivno prebivalstvo vključujemo:

Konec leta 2008 je bilo v Pomurju 50.004 aktivnih prebivalcev, kar pomeni 5,3 % delež aktivnega prebivalstva Slovenije. Največ oseb je zaposlenih v storitvenem sektorju, temu po številu delovno aktivnih sledi nekmetijski sektor, najmanj oseb pa je zaposlenih v kmetijskem sektorju.

V letu 2008 se je število delovno aktivnih prebivalcev v primerjavi s predhodnim letom nekoliko zmanjšalo. Dedembra 2008 je bilo v Pomurju 42.755 delovno aktivnih prebivalcev, kar je za 0,1% manj kot decembra 2007. Število se je povečalo na območju uradov za delo G. Radgona in Lendava ter zmanjšalo na območju uradov za delo na območju Ljutomer in M. Sobota. V povprečju je bilo v letu 2008 v Pomurju delovno aktivnih 43.447 oseb oz. 0,6% več kot leto prej.

Struktura delovno aktivnega prebivalstva je bila decembra 2008 sledeča:

 

Število zaposlenih v kmetijskem sektorju se je zmanjšalo za 135 oseb oz. 2,3%, kar je konec leta 2008 znašalo 5.667 oseb. Zmanjšal se je tudi delež zaposlenih v tem sektorju in sicer iz 13,6% leta 2007 na 13,3% leta 2008. V nekmetijskem sektorju (razen storitev), je bilo konec leta 2008 zaposlenih 16.511 oseb oz. 38,6% delovno aktivnega prebivalstva Pomurske regije. Glede na leto 2007 se je število zmanjšalo za 445 oseb oz. 2,6%, medtem, ko se je delež zmajšal iz 39,6% na 38,6%. Storitveni sektor je konec leta 2008 zaposloval največ ljudi - 20.577 oz. 48,1% vsega delovno aktivnega prebivalstva v Pomurju. Glede na leto 2007 je to za 545 oseb oz. 2,7% več.

 

NEZAPOSLENOST IN STRUKTURA BREZPOSELNIH

Če sledimo gibanju brezposelnosti v Pomurski regiji od leta 1990 do konca leta 2008, vidimo, da je šteivlo brezposelnih oseb razslo do leta 1998, nato pa se je začelo počasi zmanjševati. Največji skok je zaznati v letu 1991 (osamosvojitev Slovenije) in sicer je porast glede na leto 1990 kar za 75,5% in je na dan 31. december 1991 znašalo 7.741 brezposelnnih oseb. V letu 1999 se je gibanje brezposelnosti počasi začelo umirjati in se je do leta 2005 gibalo nekoliko pod mejo 10.000 brezposelnih oseb. V zadnjih treh letih pa beležimo znatno zmanjšanje števila brezposelnih, ki se je leta 2008 prvič spustilo pod število iz leta 1991. Konec leta 2008 je bilo v Pomurju 7.202 oseb, povprečno pa v letu 2008 6.709, kar pomeni 10,6% brezposelnosti v državi. Število brezposelnih se je v primerjavi z letom 2007 zmanjšalo za 408 oseb oz. 5,4%. Razlog za to ni izrazito povečano zaposlovanje, ampak predvsem nižji priliv v brezposelnost. Še vedno se srečujemo s strukturnimi problemi, kot so nadpovprečni delež dolgotrajno brezposelnih, brezposelnih brez strokovne izobrazbe, iskalcev prve zaoslitve, mladih in invalidov.

V primerjavi z letom 2007 se je najbolj zmanjšal priliv iskalcev prve zaposlitve in trajnih presežkov. Edina kategorija kjer se je priliv povečal so stečajniki.

V letu 2008 se je že drugo leto zapored povečal priliv brezposelnih oseb z VII. stopnjo izobrazbe, tokrat za 10,9%. Pri vseh ostalih stopnjah strokovne izobrazbe se je priliv brezposelnih oseb zmanjšal. Največje zmanjšanje smo beležili na I. in II. stopnji (za 11,4%), sledi V. stopnja (8,2%), III. in IV. stopnja (6%) ter VI. stopnja (2%).

 

  

PRIMANKLJAJI NA TRGU DELA

Delodajalci so v letu 2008 prijavili 10.242 prostih delovnih mest, kar je za 4,6% oz. 447 več kot leta 2007. V povprečju je bilo mesečno prijavljenih 854 prostih delovnih mest.

V letu 2008 so delodajalci prijavili 8.060 oz. 78,7% prostih delovnih mest za določen čas in 2.182 oz. 21,3% za nedločen čas.

V letu 2008 je bilo največje povpraševanje po delavcih s III. in IV. stopnjo izobrazbe (42,8%) in delavcih brez strokovne izobrazbe - to je s I. in II. stopnjo izobrazbe (27,7%). Sledijo potrebe po delavcih s V. (17,6%), VII. (9,3%) in VI. stopnjo (2,5%).

Delodajalci so v letu 2008 najpogosteje povpraševali po delavcih z naslednjimi  nazivi poklicne oz. strokovne izobrazbe:

I. stopnja izobrazbe

(nad 10 potreb)

Delavec brez poklica, pomožni delavec, gradbeni delavec, živilsko predelovalni delavec, snažilka

II. stopnja izobrazbe

(nad 20 potreb)

kuharski pomočnik, obdelovalec kovin, pleskar, zidar za zidanje-ometavanje, voznik cestnih motornih vozil

III. stopnja izobrazbe

(nad 10 potreb)

lesar, poštni manipulant, bolničar

IV. stopnja izobrazbe

(nad 100 potreb)

Prodajalec, natakar, kuhar, zidar, ključavničar, mizar, voznik, varilec

V. stopnja izobrazbe

(nad 50 potreb)

Ekonomski tehnik, strojni tehnik, tehnik zdravstvene nege, tekstilno konfekcijski tehnik, zdravstveni tehnik, elektrotehnik gimnazijski maturant, vzgojitelj predšolskih otrok

VI. stopnja izobrazbe

(nad 10 potreb)

Inž. strojništva, ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo, ekonomist za komercialno dejavnost, komercialist (VSŠ), ekonomist za analize in planiranje

VII. stopnja izobrazbe

(nad 30 potreb)

Prof. razrednega pouka, univ. dipl. ekonomist, dipl. ekonomist, diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS), diplomiran ekonomist (VS), diplomirana medicinska sestra (VS), univ. dipl. pravnik, prof. angleščine

  * Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota, Letno poročilo 2008

 

VIŠKI NA TRGU DELA

Izobrazbena struktura registrirano brezposelnih  oseb je v Pomurski regiji zelo neugodna. Več kot polovica brezposelnih (3.793 oz. 52,7%) decembra 2008 ni imela strokovne izobrazbe. Število brezposelnih brez strokovne izobrazbe se je sicer zmanjšalo za 3,9% oz. 152 osebi. Število se je zmanjšalo na vseh stopnjah izobrazbe.

Konec leta 2008 je bilo med registrirano brezposelnimi osebami največ  oseb z naslednjimi nazivi poklicne oz. strokovne izobrazbe:

I.+II. stopnja izobrazbe

(3.793 brezposelnih oseb) pomožni delavec (1.732), delavec brez poklica (847), gradbeni delavec (176), pomožni tekstilec (111), kmetijski delavec (93)

III. + IV. stopnja izobrazbe

(1.619 brezposelnih oseb) prodajalec (210), nakatar (99), kuhar (70), avtomehanik (68), zidar (58), prodajalec živilskih - prehrambenih izdelkov (54)

V. stopnja izobrazbe 

(1.434 brezposelnih oseb) ekonomski tehnik (326), gimnazijski maturant (246), strojni tehnik (74), tehnik zdravstvene nege (74), kmetijski tehnik (50)

VI. stopnja izobrazbe 

(116 brezposelnih) komercialist (VSŠ) (22), ekonomist za denar, finance, računovodstvo (6), ekonomist za komercialno dejavnost (6), inženir strojništva (5)

VII. stopnja izobrazbe
 

(237 brezposelnih oseb) dipl. ekonomist (VS) (19), univ. dipl. ekonomist (17), dipl. uprav. org. (VS) (14), univ. dipl. pravnik (14)

* Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota, Letno poročilo 2008

TRENDI

Najpogostejše potrebe v letu 2008

Največje število BO na dan 31.12.2008

* Povzeto po: Poročilo za leto 2008 Območne službe Murska Sobota in  http://www.ess.gov.si, kjer lahko najdete podrobnejše informacije o nezaposlenih in potrebah po delavcih, po izbranih kriterijih (občina, kraj, delovno mesto, itd.).