Z delovno pravno zakonodajo se urejajo pravna razmerja med delavci in delodajalci.

ZAKONODAJA S PODROČJA DELA

PROGRAM AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA ZA 2006

OPREDELITEV MOŽNIH OBLIK ZAPOSLENOSTI

OPREDELITEV OBLIK ZAPOSLENOSTI

KORISTNE POVEZAVE

ZAKONODAJA S PODROČJA DELA

Zakonodaja delovnih razmerij in pravic iz dela obsega nekaj pomembnejših zakonov. Za Vas smo pripravili kratke povzetke pomembnejših. Podrobnejše informacije najdete na opredeljenih povezavah v vsakem poglavju.

 ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR)

Zakon o delovnih razmerjih ureja individualna delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Cilji zakona so vključevanje delavcev v delovni proces, zagotavljanje usklajenega poteka delovnega procesa ter preprečevanje brezposelnosti, pri čemer se upošteva pravica delavcev do svobode dela, dostojanstva pri delu in varuje interese delavcev v delovnem razmerju. Z ZDR so urejena individualna delovna razmerja med delodajlcem in delavcem, sistem kolektivnih delovnih razmerij oziroma kolektivnega dogovarjanja pa ureja Zakon o kolektivnih pogodbah.

Povzeto po: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO4679.html in http://zakonodaja.gov.si/, kjer je na voljo več informacij.

ZAKON O EVIDENCAH NA PODROČJU DELA IN SOCIALNE VARNOSTI

Zakon določa vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti, način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ostalih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ter za namene izvajanja statističnih, socialno ekonomskih in drugih raziskovanj, ki imajo zakonsko podlago.

Povzeto po: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO4400.html , kjer so vam na voljo tudi podrobnejše informacije.

ZAKON O INŠPEKCIJI DELA

Inšpektorat RS za delo opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu.

Povzeto po: http://www.id.gov.si/ in http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/, kjer so na voljo podrobnejše informacije.

ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU

Z določili Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi medgeneracijske solidarnosti, ureja se dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb, ki so vključene v obvezno zavarovanje. 

Povzeto po: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO4950.html in http://www.zakonodaja.com/zakoni/x/6/zpiz_1_upb4/zpiz_1_upb4, kjer najdete podrobnejše informacije.

ZAKON O PREKRŠKIH

Zakon o prekrških določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških.

Podrobnejše informacije najdete na  http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO2537.html in http://www.vocis.si.

ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU

S tem zakonom se določajo pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Zakon določa tudi organe, pristojne za varnost in zdravje pri delu. Podrobnejše informacije lahko najdete na http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO1643.htmli

JUBILJENA NAGRADA

Pravica do jubilejne nagrade je predmet ureditve v kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih delodajalca. Tako je v Kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo določena pravica do jubilejne nagrade za 10, 20 oz. 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.

Povzeto po: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_KOLP255.html in http;//www.vocis.si, kjer so vam na voljo podrobnejše informacije.

KONKURENČNA PREPOVED IN KONKURENČNA KLAVZULA

Konkurenčno prepoved izhaja iz določil 37. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) in je ena izmed obveznosti delavca v delovnem razmerju. Med trajanja delovnega razmerja, delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca v svojem ali tujem imenu opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost delodajalca in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.

Konkurenčna klavzula (38. do 40. člen ZDR), je pogodbeno dogovorjena prepoved konkurenčne dejavnosti, ki se lahko dogovori v pogodbi o zaposlitvi in pomeni prepoved opravljanja konkurenčne dajavnosti po prenehanju delovnega razmerja..Traja lahko najdalj za obdobje dveh let po prenehanju delovnega razmerja, po vsebini pa je enaka konkurenčni prepovedi. Če konkurenčna klavzula ni izražena v pisni obliki, se šteje, kot da sploh ni bila dogovorjena. Za spoštovanje konkurenčne klavzule, mora biti v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno denarno nadomestilo, sicer konkurenčna klavzula ne velja.

Povzeto po: http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/zakon_o_delovnih_razmerjih/, kjer lahko najdete več informacij.

ZAKON O ZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV

S tem zakonom se določajo pogoji, pod katerimi se lahko tujec zaposli ali dela v Republiki Sloveniji, če z mednarodnimi sporazumi ni drugače določeno. Več o tem najdete  na:

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO1623.html in http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Tujci/Tujci.htm

ZAKON O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI

Ta zakon ureja zaposlovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, upravljanje sistema ter načine izvajanja strokovnih nalog na tem področju. Več o tem lahko najdete na:

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO1239.html

Več informacij o delovni zakonodaji lahko najdete na naslednjih spletnih straneh:

Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve:                     http://www.mddsz.gov.si
Register predpisov RS:                                                    http://zakonodaja.gov.si
Uradni list RS:                                                                http:/www.uradni-list.si
VOCIS - Pravno svetovanje, Lidija Trampuš, s.p.                 http://www.vocis.si
Zavod RS za zaposlovanje:                                              http://www.ess.gov.si

PROGRAM UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA ZA OBDOBJE 2007 - 2013

Program APZ prinaša široko plaeto pozitivnih učninkov. Zanje je bistvenega pomena pravilno odločanje posega na trg dela in kar najboljšji preplet posameznih programov (izbira iz nabora aktivnosti). Program APZ kot del politike zaposlovanja mora dosegati sinergijske učinke z drugimi sektorskimi politikami. S tem načinim posega na trg dela neposredno, pri čemer odpravlja tiste kratkoročne in druge probleme glede zaposlovanja in trga dela, ki jih s preostalimi sistemskimi rešitvami in ukrepi politik ni mogoče učinkovito odpravljati, pa tudi posredno.

Programa APZ vsebuje štiri ukrepe s posameznimi aktivnostmi, ki predstavljajo osnovna področja za natančnejše instrumente oz. programe poseganja na trg dela v sodobnih družbah (neposredni vpliv na učinkovito delovanje trga dela ter usklajevanje ponudbe in povpraševanja). Ukrepi bodo vzpodbujali  inovativne in posebne prijeme in projekte, ki bodo urejali probleme in spodbudili nosilce razvoja v lokalnem okolju.

Vllada Republike Slovenije je doslej sprejemala program APZ za posamezno koledarkso leto, to pa ne omogoča uravnovešenih izvajalskih načrtov in financiranja. Zato se je pokazala potreba po stabilnejših in administrativno učinkovitejših ukrepih, ki vsebujejo tudi uveljavljanje večje lastne prepoznavnosti med delodajalci, brezposelnimi in širšo javnostjo. Vsebinsko združevanje programov in njihovo bolj uravnovešeno financiranje sta temeljna ukrepa reform za uspešnejšo politiko zaposlovanja v Oviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji. Program APZ je zato pripravljen za daljše obdobje-zajema ukrepe za odbodje 2007-2013. Tako se je hkrati uskladil z odbodjem programskih dokumentov, ki so podlaga za izrabo sredstev Evropskega socialnega sklada v finančni perspektivi 2007-2013.

Za vsako proračunsko obdobje se pripravi izvedbeni načrt programa APZ, ki za posamezno aktivnost opredeli ciljne skupine in osnovne pogoje za vključitev oseb v aktivnost, medtem, ko se na ravni ukrepa določijo njegovi izvjalci, njegova vrednost po posameznih virih financiranja, predvideno število vključitev in ocena prehodov v zaposlitev. MDDSZ lahko v skladu s potrebani na trgu dela in razpoložljivimi proračunskimi sredstvi predlaga Vladi spremembe ali dopolnitev izvedbenega načrta tudi med proračunskim obdobjem.

• Razporeditev sredstev 
  
  Pregled ukrepov APZ 2007-2013 s predvidenimi finančnimi vrednostmi:

• Svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve: 22.024.704 EUR (5,8%)
• Usposabljanje in izobraževanje: 95.439.375 EUR (25%)
• Spodbude za zaposlovanje in samozaposlovanja: 108.013.177 EUR (28,3%)
• Programi za povečanje socialne vključenosti: 155.842.827 EUR (40,9%)
• SKUPAJ: 381.320.083 EUR

Pripona: Program APZ za obdobje 2007-2013    (295 KB)

OPREDELITEV MOŽNIH OBLIK ZAPOSLENOSTI

Aktivno prebivalstvo sestavljajo delovno aktivno prebivalstvo in registrirane brezposelne osebe.

DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO

Zaposlene in samozaposlene osebe, ki so:

• obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane oziroma so v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije,
• stare od 15. leta do upokojitve

Delovno razmerje je lahko sklenjeno za določen ali nedoločen čas, s polnim delovnim časom ali z delovnim časom, ki je krajši od polnega.

K delovno aktivnemu prebivalstvu štejemo:

• osebe, ki so v delovnem razmerju (zaposlene osebe) pri pravnih osebah ali pri fizičnih osebah,
• samozaposlene osebe:
  • samostojni podjetniki posamezniki,
  • osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost,
  • kmetje

REGISTRIRIRANO BREZPOSELNE OSEBE

Registrirana brezposelna oseba je iskalec zaposlitve za katerega veljajo naslednje okoliščine: nima redne zaposlitve ali samozaposlitve, ni lastnik ali solastnik poslujočega poslovnega subjekta ali ni lastnik ali uporabnik nepremičnin, s katerimi se lahko preživlja. Je sposoben in voljan delati ter je pripravljen sprejeti zaposlitev, primerno njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenim delovnim zmožnostim in se zaradi iskanja zaposlitve prijavi na pristojnem Uradu za delo Zavoda RS za zsposlovanje.

So osebe, stare 15 do 60 let (ženske) oziroma 15 do 65 let (moški), ki jim zdravstveno stanje omogoča nastop dela, so prijavljene na Zavodu Republike Sloveije za zaposlovanju, aktivno iščejo zaposlitev. Povzeto po: http://www.stat.si in http://e-uprava.gov.si, kjer je na voljo tudi več informacij.

OPREDELITEV OBLIK ZAPOSLENOSTI

Dandanes obstajajo številne oblike zaposlitve. Zaposlitev za določen čas ni več edina oblika zaposlenosti, bližajoča reforma in bolj prilagodljiv trg dela pa bo število načinov zaposlovanja še povečal.

Med prilagodljive oblike dela spadajo*:

• delo za polni delovni čas, za določen ali nedoločen čas, ki zagotavlja relativno veliko socialno varnost,
• zaposlitev s krajšim delovnim časom,
• pogodbeno delo,
• delo na domu,
• samozaposlitev in zaposlovanje pri posrednikih dela, ki delavce posojajo delodajalcem, oziroma pri zasebnih agencijah.

Prilagodljivost zaposlovanja se je v zahodni Evropi pričela mnogo prej kot v Sloveniji, ker je bila v teh državah regulacija trga dela bolj sproščena. Tipična oblika dela v razvitih državah Evrope je bila zaposlitev za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Vse bolj pa se pojavljajo fleksibilne oziroma atipične oblike zaposlovanja.

Prilagodljivost na področju trga delovne sile je najbolj prisotna v zahodnih družbah, za katere je značilen kapitalističen sistem produkcije in kjer partnerji ekonomskih politik sledijo razvoju postmodernizma v globalizem.

Glede na zgoraj naštete prilagodljive oblike dela se poraja vprašanje ali prilagodljivost  trga dela ne vpliva negativno na ekonomsko učinkovitost in socialno varnost, na drugi strani pa so ravno te oblike dela s strani delodajalcev najbolj zaželene ob visoki brezposelnosti. Manj zaželene so s strani sindikatov in delavcev, ki se pogosto srečujejo s precej rigidnim in neprilagodljivim zakonodajnim sistemom, saj ta ne servisira ustrezno povečanih tveganj v razmerah povečane socilane negotovosti.

Zaradi posebnih oblik delovnih razmerij, ki so se pojavile kot odziv na spremembe trga, je komisija Evropske skupnosti pričela v letu 1990 pripravljati temeljni dokument o novih smernicah na področju zaposlovanja, ki ga je morala vsaka država članica vgraditi v svoj pravni sistem. Ena od smernic ureja delovni čas, druga pa obravnava atipične oblike delovnih razmerij (delo za določen čas, delo s krajšim delovnim časom, posojanje delavcev, ki ga v glavnem izvajajo posebne agencije za zaposlovanje…, npr. Adecco). Prilagodljive oblike zaposlovanja naraščajo, saj predstavlja vztrajna in visoka brezposelnost še vedno velik problem evropskih držav, vzporedno pa narašča tudi zaposlovanje v storitvenem sektorju, upada pa zaposlenost v kmetijstvu.

Trdimo lahko, da prilagodljive oblike zaposlenosti prinašajo različne stopnje varnosti zaposlitve. Vztrajanje pri starem načinu mišljenja bi pomenilo odlaganje reševanja razvojnih problemov, poslabševanje konkurenčnosti gospodarstev, s tem pa tudi standarda za velik del  prebivalstva.

* Povzeto po Adecco novičke, maj 2006

SAMOZAPOSLITEV

Vedno več poklicev pa omogoča tudi samozaposlitev ali delo z različnimi delodajalci. Prednosti tovrstnega načina zaposlitve so:

• samostojna izbira delovnega časa,
• samostojna izbira projektov,
• samostojna izbira višine plače,
• motiviranost,
• nenehen razvoj proizvodov in storitev.

Slaba stran tovrstne zaposlitve je večja ranljivost v primeru napačnih poslovnih odločitev.

Možne oblike samozaposlitve:

• samostojni podjetnik,
• kapitalske družbe (d.o.o., d.n.o., komanditna družba),
• zasebni zavod.

MOŽNE OBLIKE SAMOZAPOSLITVE:

• samostojni podjetnik (s.p.) in s.p. kot postranski poklic (popoldanski« s.p.)
• kapitalske družbe (d.o.o., d.n.o., komanditna družba),
• zasebni zavod.

Kaj je s.p. in kako ga registrirati?

Zakon o gospodarskih družbah opredeljuje samostojnega podjetnika posameznika kot fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Bistveno torej je, da mora opravljati gospodarsko dejavnost trajno, samostojno in s pridobitnim namenom.  Pri poslovanju ravna podjetnik po svojih preudarkih in odločitvah, za svoj riziko ter v svojo korist, zato se kljub temu, da v svojem podjetju dela, ne pojmuje kot delojemalec.

Preko portala e-VEM (vse na enem mestu) je registracija s.p.-ja dokaj preprosta. Brezplačno jo lahko državljan opravi preko portala (http://evem.gov.si/sp/) ali fizično (na okencu) na vstopnih točkah VEM (izpostave AJPES, upravne enote, davčni uradi, območne obrtne in gospodarske zbornice).

Pogoji za opravljanje dejavnosti:

S.p. lahko začne opravljati svojo dejavnost takoj, ko ga AJPES vpiše v Poslovni register Slovenije. Čeprav agencija ob vpisu v register ne zahteva dokazil o izpolnjevanju posebnih pogojev, ki so predpisani za opravljanje nekaterih vrst dejavnosti, pa mora podjetnik zagotoviti, da so izpolnjeni.

Posebni pogoji za izobrazbo, prostor, licence:

Največkrat se ti pogoji nanašajo za zahtevano izobrazbo s.p.-ja, prostor za opravljanje dejavnosti in različna dovoljenja (licence). Za opravljanje obrtne dejavnosti je treba pridobiti obrtno dovoljenje in opraviti mojstrski izpit, posebni pogoji pa veljajo za gostinstvo, trgovino, nepremičninske in turistične agencije in podobno. Vsak s.p. mora pripraviti tudi oceno tveganj in pridobiti izjavo o varnosti pri delu.

S.p. je fizična oseba, obdavčena z dohodnino:

Bistvena značilnost s.p.-ja je, da gre za fizično osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, poslovni izid iz te dejavnosti pa je obdavčen z dohodnino.

Obvezno zavarovanje da, mesečno plačilo (plača) ni nujno:

S.p-ji se morajo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vključiti tudi v sistem obveznega zavarovanja in vsak mesec plačevati prispevke za socialno varnost. Tudi tako imenovani popoldanci (s.p.-ji, ki so zaposleni pri drugem delodajalcu) in študenti morajo, čeprav so že zavarovani na drugi podlagi, vsak mesec plačati pavšalne prispevke, ki znašajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 29,33 EUR ter za zdravstveno zavarovanje 4,27 EUR. Čeprav se s.p. vključi v sistem obveznega zavarovanja, pa to ne pomeni, da v svojem podjetju sklene delovno razmerje, temveč gre za tako imenovano samozaposleno osebo. Posledično si s.p. tudi ne izplačuje plače, regresa in drugih bonitet, kot jih sicer imajo zaposleni.

S.p. prosto razpolaga z gotovino:

V nasprotju z gospodarskimi družbami s.p. prosto razpolaga z denarjem, ki ga zasluži, in lahko nedokumentirano dviguje gotovino za porabo v gospodinjstvu.

Vodenje poslovnih knjig:

Po določilih zakona o gospodarskih družbah morajo praviloma s.p.-ji voditi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Ne glede na navedeno, pa lahko podjetniki po določilih 73. člena ZGD-1 vodijo knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če v zadnjem poslovnem letu ne prekoračijo dveh od naslednjih meril: da povprečno število zaposlenih pri s.p.-ju ne presega tri; da so letni prihodki manjši 42.000 EUR; da povprečna vrednost aktive ne presega 25.000 EUR. To velja tudi za podjetnika, ki začne na novo opravljati dejavnost in v prvem letu zaposlovanja ne zaposluje povprečno več kot tri delavce. Podjetniki, zavezanci, za katere ne obstaja obveznost vodenja knjig in evidenc po drugih predpisih (davčni predpisi niso drugi predpisi) in njihovi prihodki iz dejavnosti  v zadnjih zaporednih 12 mesecih, vključno z mesecem oktobrom tekočega leta ne presegajo 42.000 EUR in ne zaposlujejo delavcev, so lahko obdavčeni tudi po sistemu normiranih odhodkov. Normirani odhodki se upoštevajo v višini 25 % ustvarjenih prihodkov, davčno osnovo pa znižajo še prispevki za socialno varnost, ki jih s.p. plača med letom. Izdelovalcem domače in umetnostne obrti, ki imajo veljavno pozitivno mnenje pristojne komisije obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, se pri obdavčitvi normirani odhodki upoštevajo v višini 70% ustvarjenih prihodkov. 

Popoldanski s.p. poleg redne službe:

S.p. je primerna oblika tudi za tiste, ki so zaposleni nekje drugje. Temu se pogovorno reče popoldanska obrt, uradno pa, da samostojni podjetnik opravlja dejavnost kot postranski poklic. S.p. lahko registrirajo tudi, študentje in upokojenci.

Mesečne obveznosti s.p.-ja:

Prispevki za socialno varnost v višini 38,2 odstotka se obračunajo od bruto zavarovalne osnove, ki se določi glede na napovedani oziroma doseženi dobiček v minulem letu, povečan za obračunane prispevke preteklega leta. V prvem letu poslovanja, torej ob vstopu v zavarovanje in v primeru, da dobiček v minulem letu skupaj z obračunanimi prispevki za socialno varnost ne presega minimalne letne plače v Republiki Sloveniji, si lahko samozaposleni zavarovanec obračunava prispevke od minimalne plače, ki od avgusta 2009 znaša 597,43 EUR. Najnižji znesek prispevkov tako znaša 228,23 EUR, najvišji znesek prispevkov, obračunan od navišje zavarovalne osnove, pa za mesec avgust 2009 znaša 1.310,22 EUR.

Akontacija dohodnine: višina mesečne akontacije je odvisna od višine napovedanega ali doseženega dobička v preteklem letu.

Obveznost za DDV:Vsaka oseba mora davčnemu organu prijaviti kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec, in pristojnemu davčnemu uradu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje opravljanja dejavnosti. Oseba, ki je mali davčni zavezanec in je v zadnjih 12 mesecih dosegla 25.000 EUR, se mora obvezno identificirati za namene DDV. Mali davčni zavezanec pa se ne glede na višino opravljenega prometa oziroma katastrskega dohodka lahko prostovoljno vključi v sistem DDV. Svojo izbiro mora vnaprej priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati najmanj 60 mesecev. Zavezanec za DDV mora davčnemu organu preko e-davkov predložiti davčnemu organu "Obračun DDV" do zadnjega delovnega dnenaslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Davčno obdobje je koledarski mesec, za davčnega zavezanca, ki je v preteklem koledarskem letu dosegel obdavčljiv promet blaga in storitev v vrednosti do vključno 210.000 EUR, je davčno obdobje koledarsko trimesečje

Mali davčni zavezanci so oproščeni obračunavanja DDV. Za malega davčnega zavezanca pa šteje tisti podjetnik, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 EUR obdavčljivega prometa.

Zbornična članarina: s.p., ki opravlja obrtno ali obrti podobno dejavnost, mora plačevati članarino Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in svoji območni obrtno-podjetniški zbornici, v skladu z določili Obrtnega zakona od 20 do 50 EUR, odvisno od števila zaposlenih delavcev.

Vodenje računovodstva: majhni s.p.-ji brez zaposlenih delavcev lahko računajo na približno sto evrov mesečnega stroška za vodenje računovodstva.

Državne pomoči in subvencije:

Brezposelna oseba, ki je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in namerava odpreti s.p., lahko zaprosi za subvencioniranje samozaposlitve v višini 4.500,00 EUR.

Več: http://www.ess.gov.si/slo/Predstavitev/Informacije/KatalogInfJavnegaZnacaja/2eKakoDoSubvencijeSamozaposlitev.htm

Brezposelne osebe lahko tudi prek sistema vavčerskega svetovanja Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) pridobijo sredstva za kritje stroškov svetovanja (na primer izdelavo poslovnega načrta) in podjetniških usposabljanj. Poleg tega JAPTI ponuja tudi dodatna sredstva v vrednosti milijona tolarjev za kritje stroškov podjetniških svetovanj. (vesna.petricevic@japti.si).

Na Slovesnkem podjetniškem skladu se lahko podjetja ali bodoči podjetniki prijavijo na razpis za posebne subvencije  – http://www.podjetniskisklad.si/razpisi.htm#4Arazpis.   

Katere so najpogostejše oblike gospodarskih družb?

Družba z omejeno odgovornostjo – d.o.o.

Družba z omejeno odgovornostjo je družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Vrednost vložkov je lahko različna. Družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki. Družba ima lahko največ 50 družbenikov. Lahko jih ima tudi več kot 50, vendar tedaj potrebuje dovoljenje ministra, pristojnega za gospodarstvo.

Družba odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem medtem, ko družbeniki odgovarjajo do višine ustanovnega deleža v kapitalu družbe.

Družba se ustanovi s pogodbo, ki je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa, kadar jo ustanavlja več družbenikov. Družbeno pogodbo podpišejo jo vsi družbeniki.
Osnovni kapital mora znašati vsaj 2.100.000,00 SIT, vsak osnovni vložek pa najmanj 14.000,00 SIT. Najmanj tretjina osnovnega kapitala mora biti zagotovljena v denarju. Pred prijavo v register mora vsak družbenik vplačati vsaj eno četrtino zneska osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 1.100.000,00 SIT.

Organi družbe so skupščina, nadzorni svet (ni obligatoren, razen če družbena pogodba tako določa) ter poslovodja.

Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi samo ena oseba (ustanovitelj), ki sprejme akt o ustanovitvi, za katerega ni potrebno, da je v obliki notarskega zapisa. Če ustanovitelj pred prijavo družbe za vpis v register ni v celoti vplačal denarnega dela osnovnega vložka, mora za manjkajoči del zagotoviti družbi ustrezno varščino. Ustanovitelj mora listino o varščini predložiti sodišču ob prijavi za vpis v register. Pravni posli, ki jih sklene edini družbenik v imenu družbe s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko, morajo biti v pisni obliki, pri čemer kolizijski zastopnik družbe ni potreben. Vse odločitve, o katerih sicer odloča skupščina, sprejema edini družbenik samostojno, pri čemer mora vse odločitve vpisovati v knjigo sklepov, ki jo potrdi notar najpozneje do vpisa družbe v register, sicer ti sklepi nimajo pravnega učinka.

Družbena pogodba mora vsebovati: 

Če družbeno pogodbo za katerega od družbenikov podpiše pooblaščenec, mora biti priloženo družbenikovo pooblastilo. Če je družbena pogodba sklenjena v notarski obliki, mora družbenikovo pooblastilo potrditi notar.

Družba postane pravna oseba z vpisom v sodni register. Postopek ustanovitve družbe se prične s sklenitvijo družbene pogodbe. Pred samo sklenitvijo in pripravo pogodbe je potrebno izbrati ime družbe, določiti višino vložkov, če se družbeniki tako odločijo, izbrati sedež družbe, izbrati vrste dejavnosti, ki jih bo opravljala družba.

Potrebno je vedeti, da je za opravljanje nekaterih vrst dejavnosti potrebno izpolnjevati posebne pogoje, ki jih določajo posebni zakoni. ZGD določa, da družba lahko začne opravljati dejavnost, ko:

• je vpisana v sodni register,
• izpolni posebne pogoje za opravljanje dejavnosti, če drug zakon za začetek opravljanja določene dejavnosti zahteva posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti,
• če drug zakon določa, da sme družba začeti opravljati dejavnosti, ko pristojni državni organ ali organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko
  pristojni organ izda tako odločbo.

V zvezi s posebnimi pogoji za opravljanje določenih dejavnosti več informacij najdete na spletni strani www.japti.si.  Tiste družbe, ki opravljajo obrtne dejavnosti, so dolžne pridobiti obrtno dovoljenje, tiste, ki opravljajo obrti podobno dejavnost kot glavno dejavnost, pa morajo pridobiti sklep o vpisu obrtne dejavnosti v obrtni register. Več informacij o obrtnih in obrti podobnih dejavnostih najdete na spletnem naslovu www.ozs.si .  

Družba z neomejeno odgovornostjo - d.n.o. 

Družba z neomejeno odgovornostjo je družba najmanj dveh ali več oseb, ki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Družbeniki so odgovorni za obveznosti družbe subsidiarno.

Družba se ustanovi s pogodbo med družbeniki (družbena pogodba), z vpisom v sodni register pa pridobi status pravne osebe. Za to družbo se uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi (Obligacijski zakonik) za vsa vprašanja, ki niso urejena z Zakonom o gospodarskih družbah.  Za ustanovitev ni predpisan osnovni kapital. Če ni drugače dogovorjeno z družbeno pogodbo, morajo družbeniki vplačati enake vložke. Vložek je lahko izražen v denarju, stvareh, pravicah ali storitvah.

Poleg označbe dejavnosti in organizacijske oblike družbe (d. n. o) mora ime firme vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več.

Od dobička pripada vsakemu družbeniku najprej delež v višini 5% njegovega kapitalskega deleža. Če ni toliko ustvarjenega dobička, se deleži ustrezno znižajo. Preostanek dobička se razdeli med družbenike po enakih delih. Po enakem načelu se pokriva izguba.

Posle družbe so upravičeni in dolžni voditi vsi družbeniki. Če je vodenje poslov z družbeno pogodbo preneseno na enega ali več družbenikov, drugi družbeniki ne smejo voditi poslov. Za zastopanje družbe je upravičen vsak družbenik, če ni z družbeno pogodbo izvzet od zastopanja. Družbena pogodba lahko določa, da družbo zastopajo vsi ali nekateri družbeniki skupno.

Družba preneha s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena, s sklepom družbenikov, s stečajem, s smrtjo oziroma prenehanjem družbenika, če družbena pogodba ne določa drugače, z odpovedjo družbenika (družbenik poda odpoved družbene pogodbe 6 mesecev pred koncem poslovnega leta), če se število družbenikov zmanjša pod dva (razen če edini družbenik v 1 letu ukrene vse, kar je potrebno za nadaljevanje dejavnosti kot podjetnika) ter v drugih primerih v skladu z zakonom.

Družba postane pravna oseba z vpisom v sodni register. Postopek ustanovitve družbe se prične s sklenitvijo družbene pogodbe. Pred samo sklenitvijo in pripravo pogodbe je potrebno izbrati ime družbe, določiti višino vložkov, če se družbeniki tako odločijo, izbrati sedež družbe, izbrati vrste dejavnosti, ki jih bo opravljala družba.

Potrebno je vedeti, da je za opravljanje nekaterih vrst dejavnosti potrebno izpolnjevati posebne pogoje, ki jih določajo posebni zakoni. ZGD določa, da družba lahko začne opravljati dejavnost, ko:

• je vpisana v sodni register,
• izpolni posebne pogodje za opravljanje dejavnosti, če drug zakon za začetek opravljanja določene dejavnosti zahteva posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti,
• če drug zakon določa, da sme družba začeti opravljati dejavnosti, ko pristojni državni organ ali organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo.

V zvezi s posebnimi pogoji za opravljanje določenih dejavnosti več informacij najdete na spletni strani www.japti.si.  Tiste družbe, ki opravljajo obrtne dejavnosti, so dolžne pridobiti obrtno dovoljenje, tiste, ki opravljajo obrti podobno dejavnost kot glavno dejavnost, pa morajo pridobiti sklep o vpisu obrtne dejavnosti v obrtni register. Več informacij o obrtnih in obri podobnih dejavnostih najdete na spletnem naslovu www.ozs.si.  

Kadar družbo z neomejeno odgovornostjo ustanavljata zakonca je pogodbo o ustanovitvi d.n.o. potrebno skleniti pred notarjem.

Komanditna družba - k.d.

Komanditna družba je družba dveh ali več oseb, v kateri najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem ko najmanj en družbenik za obveznosti družbe ne odgovarja (komanditist). Komplementar je nosilec poslov in odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem, medtem ko je komanditist vlagatelj kapitala s pravico udeležbe pri dobičku, za obveznosti družbe pa odgovarja do višine vloženega kapitala.

Družba se ustanovi s pogodbo med družbeniki (družbena pogodba), z vpisom v sodni register pa pridobi status pravne osebe. Pogodbeni stranki - družbenika morata biti najmanj en komplementar in najmanj en komanditist.  Za ustanovitev ni predpisan osnovni kapital.

V firmi komanditne družbe mora biti jasno označeno kdo je komplementar, imena komanditistov pa je prepovedano vnašati.

Družbo zastopa komplementar. Komanditist ni upravičen voditi poslov družbe, lahko pa se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo.

Družba preneha s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena, s sklepom družbenikov, s stečajem, s smrtjo oziroma prenehanjem družbenika – edinega komplementarja, če družbena pogodba ne določa drugače, z odpovedjo družbenika (družbenik poda odpoved družbene pogodbe 6 mesecev pred koncem poslovnega leta), če se število družbenikov zmanjša pod dva (razen če edini družbenik v 1 letu ukrene vse, kar je potrebno za nadaljevanje dejavnosti kot podjetnika) ter v drugih primerih v skladu z zakonom. S smrtjo komanditista ali zaradi njegovega prenehanja nima za posledico prenehanja družbe, razen če je tako opredeljeno v družbeni pogodbi. Sicer se družba nadaljuje s komanditistovimi dediči.

VRSTE POGODB O DELU**

Večina iskalcev zaposlitve si želi delo za nedoločen čas. Podjetja razmišljajo nekoliko drugače – tudi sodelavci predstavljajo stroške, zato iščejo načine sodelovanja s sodelavci, ki so stroškovno najbolj sprejemljivi.

Delodajalec vam lahko ponudi naslednje oblike sodelovanja:

• pogodba o zaposlitvi,
• podjemna pogodba,
• avtorska pogodba,
• pogodba o (poslovnem) sodelovanju,
• študentsko delo.

POGODBA O ZAPOSLITVI

S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje. To je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Na podlagi sklenitve te pogodbe je delodajalec med drugim dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje za primer brezposelnosti.

Delavca se zaposli na podlagi objave prostega delovnega mesta, ki mora vsebovati pogoje in kriterije za zasedbo delovnega mesta in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od 8 dni. Sklenitev delovnega razmerja brez predhodne javne objave je izjemoma dovoljena za delavce, ki preidejo iz polovičnega na polni delovni čas, iz določenega na nedoločen čas, za štipendiste, pripravnike, poslovodne osebe, invalide, družinske člane samostojnih podjetnikov in še za nekatere izjeme.

Pogodba, ki mora vsebovati zakonsko predpisane sestavine, se lahko sklepa za nedoločen ali določen delovni čas in za polni ali krajši delovni čas, možna pa je tudi zaposlitev pri več delodajalcih hkrati. Novi Zakon o delovnih razmerjih spodbuja sklepanje pogodb za nedoločen čas, saj narekuje delodajalcem, da z delavci, ki neprekinjeno delajo na istem delovnem mestu več kot tri leta, ne smejo skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen, temveč le za nedoločen delovni čas, razen v nekaterih izjemah.

PODJEMNA POGODBA

Podjemna pogodba, je pogodba cvilnega prava in se zanjo uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika. Pri sklepanju podjemne pogodbe je potrebno paziti, da niso podani elementi delovnega razmerja (Delavec osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in nadzoru delodajalca in zato prejema plačilo.),saj se vtem primeru šteje, da sklenjena pogodba o zaposlitvi.  S podjemno pogodbo se podjemnik (delavec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Bistveno pri tej pogodbi je, da je njen predmet praviloma opravljanje določenega dela in je to delo enkratne oziroma začasne narave. Slabost te pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi je, da naročnik ni dolžan podjemnika prijaviti v nobeno zavarovanje.

POGODBA O AVTORSKEM DELU

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ureja razmerja v zvezi z intelektualnim delom avtorske narave. Posamezno delo je avtorsko,če gre za individualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti ne glede na način izraza.

Če gre za opravljanje dela posameznika, ki izpolnjuje pogoje za avtorsko delo, lahko le-ta kot avtor sklene z naročnikom avtorsko pogodbo o naročilu dela, s katero se zaveže ustvariti določeno delo, in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Lahko gre za enkratno, večkratno ali ponavljajoče se avtorsko delo. Na naročenem avtorskem delu obdrži avtor vse avtorske pravice, razen pravice distribuiranja, če ni v pogodbi drugače določeno. Tudi pri tej obliki delovnega razmerja vas naročnik ni dolžan prijaviti v nobeno zavarovanje.

POGODBA O (POSLOVNEM) SODELOVANJU

Pogodbo o poslovnem sodelovanju, ki ima lahko tudi drugačen naslov, praviloma skleneta dva gospodarska subjekta, pri čemer gre po vsebini za naročilo. Ena pogodbena stranka nekaj naroča oziroma potrebuje, druga pogodbena stranka pa naročilo opravi ali nudi.

ŠTUDENTSKO DELO

Študentje in dijaki lahko opravljajo začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom – študentskega servisa. Začasno ali občasno delo pomeni v tem primeru, da lahko dijak ali študent opravlja delo pri posameznem delodajalcu največ 90 dni brez prekinitve s posameznem koledarskem letu. Med časom dela preko napotnice so študenti in dijaki obvezno zdravstveno zavarovani za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen.

** Vir: Zaletel, 2006, str. 245, 246

KORISTNE POVEZAVE

NASLOVI OBMOČNIH SLUŽB ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE V POMURJU

Območna služba Murska Sobota
Naslov: Arh. Novaka 3, 9000 Murska Sobota
tel.: (02) 521-32-00
fax: (02) 521-32-30

Urad za delo Gornja Radgona
Naslov: Partizanska 21, 9250 Gornja Radgona
tel.: (02) 564-23-80
fax: (02) 564-23-87

Urad za delo Lendava
Naslov: Kranjčeva 22, 9220 Lendava - Lendva
tel.: (02) 577-29-00
fax: (02) 577-29-14

Urad za delo Ljutomer
Naslov: Prešernova 17 a, 9240 Ljutomer
tel.: (02) 581-11-96
fax: (02) 583-10-80

Urad za delo Murska Sobota
Naslov: Staneta Rozmana 11a, 9000 Murska Sobota
tel.: (02) 521-32-88
fax: (02) 521-32-80